Poskrbimo za vaše zdravje







Aktualne teme

Glasba ima na posameznika številne dobre učinke. Bolnik z demenco izgu... >>
Skoraj 65 let tradicije, preko 460 izdelkov v več kot 50 državah svet... >>
Nahajate se: Samozdravljenje > KAJENJE

V cigaretnem dimu se nahaja okoli 4000 različnih kemijskih spojin, med katerimi pa so najbolj znane in nevarne nikotin, katran in ogljikov monoksid.

NIKOTIN:

Je najbolj znana substanca v cigaretnem dimu, in je "krivec" zakaj postanemo odvisni od cigaret. Veže se na receptorje v možganih, ki se postopno na nikotin "navadijo". Ko količina nikotina upade, se pojavijo t.i. odtegnitveni simptomi (zaspanost, nemir, nestrpnost, motnje koncentracije, depresija).

Z eno cigareto se absorbira približno 1,5 – 2,5 mg nikotina, ki se v organizmu hitro razgradi.


V manjših odmerkih nikotin stimulira živčne dražljaje (poživlja), v večjih pa jih umirja. Deluje tudi na nadledvično žlezo, kjer pospeši izločanje adrenalina in noradrenalina, kar privede do pospešenega bitja srca, zoženja krvnih žilic, ter povišanega krvnega tlaka. S tem ko prehaja v krvni obtok, povzroči poškodbe na krvnih žilah. Posledice naštetega so lahko srčni infarkt, možganska kap, okvare ledvic, slaba prekrvavitev okončin, ki lahko vodi v amputacijo.

KATRAN

Približno 50 snovi, iz katerih je sestavljen katran, ima dokazan kancerogen učinek. Katran se odlaga v pljučnih mehurčkih, kjer povzroča poškodbe pljučnega tkiva, ter s tem manjšo pljučno kapaciteto (hitrejše zadihanje, zmanjšana fizična zmogljivost).

OGLJIKOV MONOKSID (CO)

Ogljikov monoksid se veže na hemoglobin 200-krat hitreje kot kisik, zaradi česar so tkiva slabše preskrbljena s kisikom, posledica pa je splošna oslabljenost organizma in dovzetnost za bolezni. Poveča se tudi prehodnost holesterola skozi stene krvnih žil, zaradi česar lahko pride do hiperholesterolemije.

V cigaretnem dimu se nahaja še veliko število strupenih snovi, ki dražijo sluznico dihal, s čimer povzročajo povečano tvorjenje sluzi, zožanje bronhijev, kronična vnetja dihal... S tem pa tudi organizem postane veliko bolj dovzeten za različne okužbe (prehladi, gripa...).

Za prenehanje kajenja bi se morale še posebej odločiti ženske, ki nameravajo zanositi, nosečnice in doječe matere. Kajenje namreč povzroča poškodbe na reproduktivnem sistemu, kar privede do bolečih in nerednih menstruacij, nezmožnosti ali težje zanositve. Plod nosečnice, ki kadi, je slabše preskrbljen s kisikom, večja je verjetnost, da se bo rodil z nizko porodno težo, ter da bo kasneje zboleval za astmo, bronhitisom, vnetji srednjega ušesa ali imel druge težave z dihali.

Kajenje je danes glavni dejavnik tveganja za nastanek raka na pljučih, grlu, žrelu, ustni votlini, požiralniku, ledvicah in mehurju. Ugotovili pa so tudi večjo pojavnost nekaterih vrst levkemije pri kadilcih.

Vedeti moramo, da kadilec ne ogroža le samega sebe, saj je pasivno kajenje skoraj enako nevarno kot kajenje.

Storite nekaj dobrega za svoje zdravje in zdravje ljudi v svoji okolici ter poskusite preživeti dan brez cigarete.